Paradontoza je sicer nepravilen izraz za parodontalno bolezen, vendar je nekako ponarodel med pacienti in tudi terapevti. Bolezen prizadene vsa obzobna tkiva: dlesen, pozobnico, čeljustno kost, torej vse structure, ki držijo zob v čeljusti. Bolezen ima zato v končni fazi logično posledico: izgubo zob. Glavni vzrok paradontoze je prisotnost zobnega plaka oziroma bakterij, ki se z njim prehranjujejo, ali drugače rečeno, slaba ustna higiena. Kajenje in stres stanje dodatno poslabšata v veliki meri. Neuspešno in pomankljivo prepoznavanje "paradontoze", neustrezne evidence, slabo načrtovano in neustrezno zdravljenje bolezni tako največkrat vodi v izgubo zob, protetičnih nadomestkov in spore med pacienti in terapevti.

Zobozdravniki naj bi zdravili vneta (bolna) obzobna tkiva pred začetkom konzervativne ali protetične oskrbe. Študije kažejo, da imata dotični terapiji, pri zdravih obzobnih tkivih in dobri kontroli plaka, mnogo boljšo prognozo.

Klinični znaki paradontoze, ali pravilno parodontalne bolezni, so vnetje dlesni in posledična krvavitev (doma pri ščetkanju, v ordinaciji pri sondiranju). Globina sondiranja obzobnih žepov je večja. Recesija ali umikanje dlesni z zobnega vratu, majavost zob, premikanje zob, izguba kosti okrog zoba in zadah so znaki, ki sledijo začetnim. Dober pokazatelj zdrave dlesni je odsotnost krvavitve, vendar je potrebno vedeti da kajenje zamaskira klinične znake bolezni, tako da izgleda dlesen na prvi pogled zdrava.



Sonda ima kroglasto konico premera 0,5 cm in oznake za globino od 3,5 do 5,5 mm (WHO sonda 612). Osnovna parodontalna ocena je presejalna metoda, ki je potrebna pred pričetkom zdravljenja. Predstavlja indeks, ki določa potrebo po zdravljenju in ne stopnje parodontalne bolezni.

Oznaka	Klinični znaki	Način zdravljenja
0	Ni krvavitve, globina sondiranja žepkov ≤ 3 mm	Brez zdravljenja
1	Krvavitev dlesni na sondiranje	Navodila o ustni higieni
2	Plak, globina sondiranja žepkov ≥ 3,5 mm	Navodila o higieni, luščenje in glajenje
3	Globina sondiranja ≥3,5 do 5,5 mm	Navodila o higieni, luščenje in glajenje supra in sub gingivalno
4	Globina sondiranja ≥ 5,5 mm	Dololočitev stopnje bolezni, kirurški in drugi postopki

Za oceno stopnje, oziroma napredovanja bolezni, se uporablja nivo izgube epitelijskega prirastišča. Rentgenski posnetki so pomeben pripomoček pri ocenjevanju stopnje bolezni oziroma prizadetosti kostnine okoli posameznega zoba. Pri oceni 3 ali več je potrebno narediti lokalne Rtg posnetke oziroma posnetke s tehniko zagriza.

V ordinaciji moramo prepoznati dejavnike tveganja, ki lahko pospešijo parodontalno bolezen: kajenje, genetski faktorji, sladkorna bolezen... Pacienti s kombinacijo dejavnikov tveganja morajo biti deležni posebne pozornosti, prepoznavanje tvegane klinične slike pa vključuje nekaj znakov:

-oznake 3,4 pri pacientu ki je mlajši od 35 let (oznake v zgornji tabeli)
-kajenje ≥ 10 cigaret dnevno
-sladkorna bolezen, stres, jemanje nekaterih zdravil
-oblika zobnih korenin, medzobnih prostorov, ki otežujejo čiščenje in zdravljenje
-hitro napredovanje bolezni (izguba prirastišča ≥ 2mm v enem letu)
-visoka stopnja krvavitve dlesni pri sondiranju, kljub dobri higieni
-družinska anamneza kaže na velik odstotek izgubljenih zob zaradi parodontalne bolezni
-slaba higiena

Dobra ustna higiena je kritiča za uspešno terapijo. Potrebno je enostavno in učinkovito odstranjevanje plaka z uporabo medzobnih krtačk in ne samo večjih klasičnih. Električne ščetke so mnogo bolj učinkovite. Nedavno narejena študija je pokazala, da nitkanje nima učinka na zmanjšanje količine plaka in s tem na pojavnost (indeks) krvavitve dlesni. V ordinacijah se največkrat soočamo s težavo motiviranja pacietov za ustrezno higieno ustne votline, saj čiščenje ponavadi nima takojšnjega pričakovanega učinka. Dlesen namreč na začetku še bolj krvavi, prav tako praznina v medzobnih prostorih postane večja (zmanjšanje vnetja), kar negativno vpliva na zaupanje pacienta v dana navodila.